VIKTOR E. FRANKL
»Nikoli in nikdar ni bistveno to, kaj lahko mi pričakujemo od življenja, marveč zgolj to, kaj življenje pričakuje od nas.«
- Viktor Frankl -
Viktor Emil Frankl je bil profesor nevrologije in psihiatrije na Univerzi na Dunaju. Leta 1930, pri svojih 25 letih, je zaključil študij medicine, leta 1949 pa še doktorat iz filozofije. Redno je kot predavatelj gostoval na nekaterih ameriških univerzah (Harvard, Dallas in Pittsburgh). Mednarodna Univerza v Kaliforniji je posebej zanj ustanovila katedro za logoterapijo – šolo psihoterapije, katere utemeljitelj in idejni navdih je bil Viktor Frankl. Logoterapija (ali eksistencialna analiza) je v strokovnih krogih znana tudi kot tretja dunajska šola psihoterapije.
Življenjsko pot in delo Viktorja Frankla je temeljno zaznamovala njegova osebna izkušnja deportacije, življenja in preživetja grozot druge svetovne vojne v koncentracijskem taborišču Theresienstadt. Skupaj je preživel štiri taborišča smrti, dokler ga naposled niso osvobodili iz Türkheima. Po štirih letih življenja v taborišču je tehtal le 38 kilogramov. V nacističnem režimu je izgubil svojo ženo, brata, starše in večino svojih prijateljev. Po vrnitvi na Dunaj se je znašel dobesedno pred Ničem. Toda namesto obupa se je v njem prebudila neizmerna volja po življenju, nepremagljiva želja, da bi trpljenje, ki ga je izkusil, transformiral, preoblikoval v izkušnjo smisla. Boleča izkušnja nesmisla, ki je presekala življenje mladega, ob začetku druge svetovne vojne ravnokar poročenega in perspektivnega zdravnika pri njegovih 37-ih letih, ga je pregnetla in mu enkrat za vselej potrdila, da je temeljni vzvod človekovega življenja njegova pot iskanja smisla: ko in če človek odkrije smisel, zlasti v situacijah nesmisla in brezupa – in takim situacijam nihče od človeških otrok ne ubeži – potem se vse drugo v življenju nekako izide.
Viktor Frankl - FINDING MEANING IN DIFFICULT TIMES (Vir: YouTube)
VIKTOR E. FRANKL – POMEMBNI ŽIVLJENJSKI MEJNIKI
Leto
1905
1914-1918
1915-1923
1921
1923
1924
1925
1926
1927
1930
1931-1932
1933-1937
1939-1942
1941
1942
1943
1944
1945
1946
1948
1949
1951
1952
1954
1955
1956
1959
1961
1963
1966
1967
1969
1970
1971
1972
1975
1977
1978
1979
1981
1984
1985
1986
1987
1988
1989
1990
1991
1992
1994
1995
1996
1997
Opis
Viktor Emil Frankl se 26. marca rodi na Dunaju, Czerningasse 6, drugi od treh otrok (pred njim se je 26. julija 1902 rodil Walter August, za njim pa 30. aprila 1909 Stella Josefine). Mama Elsa Lion se je rodila 8. februarja 1879 v Pragi, oče Gabriel pa 28. marca 1861 v kraju Pohořelice (nem.: Pohrlitz) na Moravskem – bil je direktor na Ministrstvu za administracijo in socialne zadeve.
Med prvo svetovno vojno se je družina Frankl znašla v tako hudi finančni stiski, da so morali otroci hoditi po kmetijah prosit kruh in celo krasti koruzo po poljih.
V gimnaziji so Frankla pritegnili filozofi naturalisti, kot npr. Wilhelm Ostwald in Gustav Theodor Fechner. Začel je obiskovati pouk aplikativne in eksperimentalne psihologije. V teh letih spozna Sigmunda Freuda in psihoanalizo.
Prva Franklova konferenca na temo Smisel življenja. Istega leta postane funkcionar v organizaciji Socialistična delavska mladina.
Maturira z nalogo Psihologija filozofske misli (patografija – v psihoanalitičnem smislu – pri Arthurju Schopenhauerju).
V dnevniku Der Tag najdemo njegovo prvo objavo v rubriki, namenjeno mladini.
Frankl okrepi dopisovanje s Sigmundom Freudom.
Na izrecno Freudovo željo objavi revija Zeitschrift für Psychoanalyse kratek Franklov članek z naslovom Zur mimischen Bejahung und Verneinung.
Začne študirati medicino in postane vodja avstrijskih socialističnih študentov.
Osebno se sreča s Sigmundom Freudom, toda takoj pade pod vpliv Alfreda Adlerja.
V reviji Internationale Zeitschrifit für Individualpsychologie objavi članek Psychotherapie und Weltanschauung, v katerem se vidi njegov napor, da bi pojasnil mejo med psihoterapijo in filozofijo, pri čemer se posebej posveti vprašanju smisla in vrednot.
Frankl predava na kongresih v Düsseldorfu, Frankfurtu in Berlinu, kjer začne artikulirati koncept logoterapije.
Frankl organizira na Dunaju in še v šestih mestih Svetovalnice za mlade, ki so mladim v stiski ponujale brezplačno pomoč. Nekateri psihologi, kot npr. Charlotte Bühler in Erwin Wexberg, kakor tudi anatomist in dunajski mestni svetnik Julius Tandler podprejo ta Franklov projekt.
Frankl ustanovi in vodi revijo Der Mensch im Alltag. Zeitschrift zur Verbreitung und Anwendung der Individualpsychologie.
Odnosi z Alfredom Adlerjem se ohladijo, Frankl se zbliža z mislijo Rudolfa Allersa in Oswalda Schwarza, utemeljitelja psihosomatske medicine.
Frankl se navduši nad knjigo Maxa Schelerja Der Formalismus in der Ethik und die materiale Wertethik.
Na njegovo veliko presenečenje Frankla izključijo iz Adlerjevega društva. Alexandra Adler, Alfredova hči, Rudolf Dreikurs in drugi pomembni posamezniki iz Adlerjevega kroga ostanejo s Franklom v tesnem stiku.
Ob koncu šolskega leta, ko učencem podeljujejo spričevala, Frankl organizira izredno preventivno akcijo; prvič se zgodi, da med dunajskimi študenti ni samomorov zaradi neuspeha v šoli.
Njegovo dejavnost opazijo v tujini. Wilhelm Reich ga povabi v Berlin, univerzi v Pragi in Budimpešti ga povabita, da sodeluje pri njih na konferencah in predavanjih.
Na Ljudski univerzi ima Frankl prvi tečaj na temo psihohigijene.
Še pred dokončanjem študija začne pod vodstvo Otta Pötzla delati na oddelku za psihoterapijo na Univerzitetni kliniki za psihiatrijo.
Takoj po diplomi začne delati na kliniki za nevrologijo Am Rosenhügel.
Poglablja svojo izobrazbo na področju nevrologije, pod vodstvom J. Gerstmanna nadaljuje praktično delo v ustanovi Maria Theresien Schlössl na Dunaju.
V dunajski psihiatrični bolnišnici Am Steinhof vodi “paviljon samomorilk” – letno spremlja okoli 3.000 pacientk.
Dokonča svojo specializacijo iz nevrologije in psihiatrije.
Kot specialist nevrologije in psihiatrije odpre Frankl zasebno ordinacijo.
Hitler okupira Avstrijo.
V članku Zur geistigen Problematik der Psychotherapie, objavljenem v Zentralblatt für Psychotherapie und ihre Grenzgebiete, Frankl prvič jasno in nedvoumno spregovori o logoterapiji in eksistencialni analizi.
Pridobi vizo za izselitev v Ameriko, vendar se odloči ostati na Dunaju ob svojih starših.
Direktor oddelka za nevrologijo na kliniki Rothschildspital, v kateri se zdravijo samo bolniki judovske narodnosti. S postavljanjem lažnih diagnoz Frankl ogrozi svoje življenje, ko sabotira program evtanazije, ki so ga za »mentalno bolne« uvedli nacisti.
V teh letih piše za švicarske tednike, začne pisati knjigo Ärztliche Seelsorge.
17. decembra 1941 se poroči s svojo prvo ženo Tilly Grosser.
Nacisti prisilijo zakonca Frankl, da splavita svojega skupnega otroka. V septembru ga aretirajo in z vso družino transportirajo v taborišče Theresienstadt (danes: Terezín) severno od Prage (Češka). Samo njegovi sestri Stelli se uspe rešiti v Avstralijo. Njegov brat Walter je bil z ženo Elso že prej deportiran v Auschwitz.
V taborišču Theresienstadt dne 13. februarja umre zaradi lakote Franklov oče, star 82 let.
Frankl prepeljan v Auschwitz, z njim pride tudi njegova žena Tilly. Pri vhodu mu odvzamejo rokopis že napisane knjige. Ženo Tilly odvedejo v taborišče v Bergen-Belsen, kjer 24-letna umre.
23. oktobra umorijo v plinski celici v Auschwitzu Franklovo mater; v Auschwitzu umre tudi Franklov starejši brat.
Frankla prestavijo v taborišče Kaufering III in zatem v Türkheim (podružnici Dachaua). V teh skrajnih razmerah življenja dobi potrditev, da njegove teze o usodi in svobodi držijo.
Frankl dobi hudo vročino, v nočeh brez spanja stenografsko rekonstruira svojo knjigo Ärztliche Seelsorge.
27. aprila doživi osvoboditev, kakšen mesec pozneje se vrne na Dunaj, kjer izve za smrt svoje žene.
Frankl postane primarij Nevrološke poliklinike na Dunaju; na tem mestu ostane 25 let. Z objavo knjige Ärztliche Seelsorge (Logoterapija in eksistencialna analiza) pridobi habilitacijo.
V devetih dneh narekuje knjigo Ein Psycholog erlebt das Konzentrationslager (Psiholog v taborišču smrti), ki jo v angleškem prevodu (Man’s Search for Meaning) do leta 1997 prodajo v več kot devet milijonih izvodov. Objavi tudi knjigo … trotzdem Ja zum Leben sagen. Drei Vorträge (ta knjiga se ne sme zamenjati z novo in razširjeno izdajo knjige Ein Psychologe erlebt das Konzentrationslager, ki je izšla leta 1977 prav tako pod glavnim naslovom …trotzdem Ja zum Leben sagen).
Doseže habilitacijo na nevrologiji in psihiatriji.
Doktorira iz filozofije, naslov disertacije: Der unbewußte Gott. Psychotherapie und Religion (Bog podzavesti).
Docent za nevrologijo in psihiatrijo na dunajski univerzi, začne s tako imenovanimi Metaklinische Vorlesungen, ki izidejo pri založbi Deuticke pod naslovom Der unbedingte Mensch.
Frankl ustanovi Österreichische Ärztegesellschaft für Psychotherapie, postane prvi predsednik.
Na podlagi predavanj izda knjigo Homo patiens. Versuch einer Pathodizee, v kateri je v ospredju nov ključni vidik logoterapje: tolažba trpečega človeka.
Na Salzburških visokošolskih tednih predstavi svojih 10 Thesen über die Person.
Objavi knjigo Logos und Existenz. Drei Vorträge, v kateri opredeli antropološke temelje logoterapije.
Izda brošuro Die Psychotherapie im Alltag. Sieben Radiovorträge.
Univerze v Londonu, Buenos Airesu in na Nizozemskem ga vabijo, da pri njih predava. Gordon Allport spodbuja prevajanje in objavljanje Franklovih knjig v ZDA.
Objava knjige Pathologie des Zeitgeistes. Rundfunkvorträge über Seelenheilkunde.
Kot docent Dunajske univerze začne Frankl predavati na številnih univerzah kot gostujoči profesor.
V ZDA izide knjiga The Doctor and the Soul. From Psychotherapy to Logotherapy (prevod Ärztliche Seelsorge).
Frankl pojasni v knjigi Theorie und Therapie der Neurosen (Teorija in terapija nevroz) svojo doktrino o nevrozah.
Najbolj sistematična predstavitev Franklove misle je prestavljena v poglavju Grundriß der Existenzanalyse und Logotherapie dell’Handbuch der Neurosenlehre und Psychotherapie.
Medtem ko izide Das Menschenbild der Seeleiheilkunde. Drei Vorlesungen zur Kritik des dynamischen Psychologismus, je v Združenih državah prevedena knjiga o Franklovi izkušnji taborišča, ki nosi naslov From Death-Camp to Existentialism. A Psychiatrists Path to a New Therapy.
Gostujoči profesor na Univerzi v Harvardu in Cambridgeu (ZDA).
V ZDA ponovno izide knjiga Man’s Search for Meaning. An Introduction to Logotherapy, obogatena z novim dodanim drugim delom.
Gostujoči profesor na Southern Methodist University v Dallasu, ZDA.
V ZDA izide zbirka Franklovih člankov, napisnih v angleščini, z naslovom Psychotherapy and Existentialisin. Selected Papers on Logotherapy.
Izid knjige v angleščini The Will to Meaning. Foundations and Applications of Logotherapy.
V San Diegu v Kaliforniji, na United States International University (ZDA), odprejo katedro za logoterapijo. Ustanovljen je prvi Inštitut za logoterapijo na svetu. Loyola University v Chicagu in Edgecliffe College v Cincinnatiju (ZDA) podelita Franklu častni doktorat.
Izid dela Psychotherapie für den Alltag. Rundfunkvorträge über Seeleheilkunde.
Gostujoči profesor na Duquesne University v Pittsburghu, ZDA.
Rockford College v Illinoisu mu podeli častni doktorat.
Izid knjige Der Wille zum Sinn. Ausgewählte Vorträge über Logotherapie in knjige Der Mensch auf der Suche nach Sinn. Zur Rehumanisierung der Psychotherapie.
V Kaliforniji začne Frankl opravljati izpit za pilota, ki ga tudi uspešno opravi.
Izid knjige Der leidende Mensch. Anthropologische Grundlagen der Psychotherapie.
V ZDA ponovno izide The Unconscious God. Psychotherapy and Theology, dodan je nov drugi del.
Frankl izda Das Leiden am sinnlosen Leben. Psychotherapie für heute in …trotzdem Ja zum Leben sagen. Ein Psychologe erlebt das Konzentrationslager.
V ZDA izide v angleščini knjiga The Unheard Cry for Meaning. Psychotherapy and Humanism.
Izide Der Mensch vor der Frage nach dem Sinn. Eine Auswahl aus dem Gesamtwerk, predgovor je napisal Konrad Lorenz.
Izide delo Die Sinnfrage in der Psychotherapìe.
Mount Mary College iz Wisconsina (ZDA), Univerza v Rio Grande do Sul iz Brazilije, Univerza Andres Bello iz Caracasa in Južnoafriška univerza mu podelijo častni doktorat.
Univerza Buenos Aires in Univerza Francisco Marroquin iz Guatemale mu podelita častni doktorat.
Univerza na Dunaju, Narodna univerza Cuyo, Argentina, Narodna univerza Entre Rios, Argentina, Narodna univerza San Luis, Argentina, in Univerza Aconcagua, Argentina, mu podelijo častni doktorat.
Izda knjigo Logotherapie und Existenzanalyse. Texte aus fünf Jahrzehnten.
Ob 50. obletnici Hitlerjeve okupacije Avstrije je imel Frankl na velikem trgu nasproti Rathausplatza komemoracijo, ki je vzbudila veliko zanimanja.
Univerzi v Haifi (Izrael) mu podeli častni doktorat.
Internationale Akademie für Philosophie v Liechtensteinu in Univerza v Kopenhagnu mu podelita častni doktorat
Univerza v Pretorii, Južnoafriška republika, mu podeli častni doktorat.
Univerza Gabriela Mistral v Santiagu v Čilu in Univerza Santa Clara v Kaliforniji mu podelita častni doktorat.
Na Dunaju ustanovijo Inštitut Viktorja Frankla, predsedujejo mu mednarodni akademski strokovnjaki (Herbert Hunger, Giselher Guttmann, Franz Vesely, Eugenio Fizzotti) in člani družine Frankl (Gabriele Frankl, Eleonore Frankl, Katharina Vesely). Strokovni svet sestavljajo Javier Estrada, Robin Goodenough, David Guttmann, Dmitry Leontiev, Elisabeth Lukas, Hiroshi Takashima.
Izid dela Bergerlebnis und Sinnerfahrung, v katerem Frankl opiše svoje alpinistične izkušnje.
Univerza v Ljubljani mu podeli častni doktorat.
Univerza v Pragi, Univerza v Lublinu in Univerza v Salzburgu mu podelijo častni doktorat.
Izid Franklove avtobiografije Was nicht in meinen Büchern steht (Življenje kot naloga).
Frankl postane častni občan mesta Dunaj.
Republika Avstrija mu podeli zlati red za zasluge.
Avstrijska zbornica zdravnikov ga odlikuje s častnim znakom.
Univerza Semmelweis, Budimpešta, mu podeli častni doktorat.
Izid knjige Man’s Search for Ultimate Meaning.
Univerza Ohio State University v Columbusu mu podeli častni doktorat.
Poljska medicinska akademija mu podeli medaljo Medicus Magnus in zlato zvezdo za služenje človeštvu.
Viktor Frankl umre 2. septembra, doživel je srčni napad. Pokopan je bil naslednji dan v najožjem družinskem krogu na starem judovskem pokopališču Zentralfriedhof (vrata 11, skupina 76b, vrsta 23, št. 27).
Vir: Viktor Frankl Inštitut